Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508),* 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto; † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija. Maksimilijan, edini dedič Habsburžanov, sin cesarja Friderika III. in Leonore - Helene Portugalske, je po očetovi smrti postal vojvoda Štajerske, Koroške in Kranjske. V času vladanja, ravno kmalu po izumrtju habsburških tekmecev (grofje Celjski, Goriški, ogrski Hunyadiji, Walseejevci), je širili posest po Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, z izumrtjem Goriških grofov je pridobil njihovo ozemlje (1500), ter po vojni z Benečani še območja zgornjega Posočja, Gradiščanske oziroma Ogleja (1508-16). Posesti je širil tudi drugod po Evropi (Burgundijo po poroki z Marijo Burgundsko) in tudi v španskih kolonijah. Najbolj je znan po upravnih reformah oziroma upravnem povezovanju habsburških dežel na zgornjeavstrijske in dolnjeavstrijske, ločevanju finančnih, upravnih ter sodnih poslov.